Kulturno-kreativni imperativ

Najdi razlike

Poišči razlike na sličicah in spoznaj, kako je epidemija spremenila pogoje za delo in izobraževanje ter položaj zaposlenih znotraj kulturnega in kreativnega sektorja.

Kje delajo kulturni in kreativni delavci?

Približno 60 % kulturnih delavcev je pred epidemijo delalo iz pisarne oziroma iz drugega delovnega prostora ali na različnih lokacijah. 20 % delavcev je delalo od doma in iz pisarne.

Danes od doma dela za 12 % več delavcev kot pred marcem 2020, hkrati se je za 12,5 % zmanjšal delež tistih, ki so pred pomladjo 2020 delali na različnih lokacijah. Vsak deseti delavec je doma in ne dela, ker dela ni.

Koliko dela imajo kulturni in kreativni delavci?

7 % vseh zaposlenih v Sloveniji je leta 2017 delalo v kreativni ekonomiji, kar predstavlja 51.934 posameznikov.

Med prvim valom epidemije covida-19 je v povprečju brez dela ostalo 31,5 % delavcev v kulturnih in kreativnih poklicih.

Kakšne so priložnosti za delo v KKS?

Po zaposlitvah je KKS v primerjavi z vsemi gospodarskimi panogami v Sloveniji v letu 2017 zavzemal približno enak delež kot proizvodnja električnih naprav ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, hkrati pa večji delež od kemične in od avtomobilske industrije.

Epidemija je ohromila javno življenje. Najprej so bili odpovedani koncerti, predstave in ukinjeni ogledi razstav, kmalu so zamrle tudi številne druge dejavnosti na področju kulture. Kulturna prizorišča oz. prireditve so tudi ene zadnjih dejavnosti, ki bodo lahko v polnosti ponovno zaživele.

Ali se od kulture in kreative da živeti?

Leta 2017 je bil povprečni BDV na zaposlenega v KKS višji od povprečja gospodarstva. V KKS je znašal 45.527 €, v gospodarstvu pa 43.210 €.

Jeseni 2020 je 57,7 % delavcev v KKS mesečno zaslužilo do 1.000 € neto, le 17,3 % pa več kot 1.500 € neto. Dvema tretjinama delavcev v KKS se je dohodek znižal oziroma zelo znižal.

Kdo želi študirati na akademijah?

Na akademijah učijo študente kompleksnega reševanja problemov, kritičnega mišljenja, kreativnosti in kognitivne fleksibilnosti. To so veščine, ki nam bodo omogočile boljše sobivanje v prihajajoči četrti industrijski revoluciji. Prav te veščine pa so tudi temelj kreativnih poklicev.

Izjava rektorja UL: »Predavanja in vaje trenutno izvajamo po najboljših močeh, vendar pomembnega dela študijskega procesa, ki poteka v laboratorijih, ateljejih in v drugih prostorih praktičnega učenja, ne moremo izvesti na daljavo.«

Kakšni so delovni pogoji v KKS?

V letu 2016 je bilo v avdiovizualnem sektorju neposredno delovno aktivnih 1.593 delavcev, posredno pa je sektor ustvarjal še približno 1.300 delovnih mest. BDV na zaposlenega v sektorju je v letu 2016 znašal 59.300 €.

Filmske produkcije in izvajalci projektov s področja filmske kulture se soočajo z nepredvidenimi stroški, nastalimi zaradi zastoja produkcijskih oziroma projektnih aktivnosti, s preložitvami že načrtovanih aktivnosti, za katere so stroški že nastali, z oteženim mednarodnim sodelovanjem, ki se je v bistveni meri preselilo od fizičnih srečanj na spletna orodja, in drugimi oblikami oteženega delovanja.

Kdo se najbolje znajde na trgu?

Podjetja v panogi programske opreme in iger so v letu 2017 znotraj kulturnega in kreativnega sektorja ustvarila 21-odstotni delež prihodkov s prodajo doma in 42-odstotni delež prihodkov s prodajo na tujih trgih.

Na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev za leto 2020 sta že sedmič zapored glavna ustanovitelja podjetja za razvoj razvedrilnih mobilnih aplikacij Outfit7, ki je bilo januarja 2017 za milijardo dolarjev prodano kitajskemu holdingu United Luck Group. Oblikovalci lestvice ob tem ugotavljajo, da bi utegnilo biti podjetje Outfit7 danes vredno celo dvakrat oziroma trikrat toliko kot v letu 2017.

V maju 2020 je izšla statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja, ki jo je v sodelovanju s Centrom za kreativnost pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Gre za dolgo pričakovano in doslej najobsežnejšo statistično analizo KKS v Sloveniji, ki priča o pomembnosti tega sektorja za našo družbo in gospodarstvo ter o njegovih zmogljivostih in potencialih.

A raziskava je bila objavljena ravno v času začetka krize zaradi covida-19, ko so se mnogi ustvarjalci, javni zavodi in tisti, ki delujejo na področju kulture in kreativnosti, znašli v zelo težkih delovnih pogojih. Projekt Najdi razlike primerja stanje pred epidemijo, ko je sektor kazal velik gospodarski potencial, z zdajšnjim stanjem, ko so položaj in pogoji dela za kulturne in kreativne dejavnosti močno spremenjeni.

Razmere v sektorju med epidemijo je nazorno osvetlila raziskava Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19, ki jo je v okviru partnerske mreže CzK v dveh delih (pomlad in jesen 2020) izvedel kreativni center Poligon. Raziskava je v prvem delu zajela 1521, v drugem delu pa 1578 kulturno-kreativnih delavcev, ki so rešili anketo o vplivu epidemije na svoje delo in življenje. Avtorice raziskave so Eva Matjaž, Polona Černič in Teja Kosi.

Ostali viri:
Študija državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji Ukrepi Slovenskega filmskega centra za blažitev posledic COVID-19
Izjava rektorja Univerze v Ljubljani o skrb vzbujajočem stanju visokega šolstva v času ukrepov za preprečevanje epidemije Covid-19

Več o raziskavah KKS najdete na: czk.si/kks

CzK sofinancirata Evropska unija (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj) in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.